Nazaj na stran

Določanje trenutnega vremenskega stanja
Če vremenska postaja zazna padavine, potem to (navadno) pomeni dež. V odvisnosti od jakosti padavin (litrov/m2) v določenem časovnem obdobju (minuta ali ura), lahko določimo, ali gre za rosenje, rahel dež, močnejši dež ali naliv/nevihto. Ko pa padavin ni, običajne vremenske postaje (temperatura, vlaga, veter, padavine) ne morejo določiti, ali je nebo oblačno ali jasno. Za to je potrebno dodati še senzor za svetlobo oz. senzor, ki pove jakost sončnega obsevanja. Izražen je v W/m2. Največjo jakost pričakujemo sredi dneva (ob 12h) in to na vrhuncu poletja. Takrat dosegajo tipične vrednosti okrog 1000 W/m2. Absolutna maksimalna vrednost se spreminja glede na zemljepisno širino in letni čas. Pričakovana maksimalna vrednost za trenutno obdobje v dnevu (jutro, dopoldne, poldne, popoldne, zvečer) je privzeta kot 100% oz jasno vreme. Ko tudi izmerjeno sončno obsevanje dosega pričakovano maksimalno vrednost, potem lahko rečemo, da je vreme jasno. Če je izmerjena vrednost nižja, so na nebu oblaki. Glede na razmerje izmerjeno/pričakovano lahko nato določimo stopnjo oblačnosti.
Za merjenje sončnega obsevanja obstajajo "uradne" komponente, npr. Davis solar sensor ali druge vremenske postaje z integriranim solarnim senzorjev. Lahko pa si senzor sestavimo tudi sami. Ena opcija je z uporabo fotodiode - le-ta reagira na svetlobo. Druga opcija pa je uporaba temperaturnega senzorja, ki je zaprt v bučki (po domače: v zaprtem kozarčku). Ta reagira na temperaturo. Razlika v temperaturah (v bučki - zunaj) lahko določimo jakost sončnega obsevanja. V vseh primerih morata biti tako solarni senzor kot tudi bučka izpostavljena direktnemu sončnemu obsevanju ves dan.
Primer prikazuje spodnja slika.
Senzor v bučki
Ob sončnem vzhodu začne temperatura v bučki precej hitreje naraščati kot je dejansko zunanja temperatura. V podanem primeru je bilo nebo pretežni del časa jasno, z nekaj oblačnosti dopoldan.
Za hec pa lahko ta isti senzor v bučki izkoristimo tudi za določanje jasnosti neba v nočnem času. Takrat izkoriščamo efekt "radiative cooling". Temperatura v bučki je ob jasnem nebu nižja od dejanske zunanje temperature za približno 2-3 stopinje Celzija. Ko pa je nebo oblačno, je razlika manj kot 1 stopinja Celzija (tipično 0.5 - 0.8 stopinje Celzija). Glede na razliko temperatur lahko določimo, ali je nebo ponoči jasno/delno oblačno/oblačno.
Primer prikazuje spodnja slika.
Senzor v bučki
Po sončnem zahodu (jasno nebo) je temperatura v bučki naglo padla in bila nižja od zunanje temperature. Kasneje se je pooblačilo in sta se obe temperaturi zbližali.