Vremenska napoved za mesto Tolmin

 

Naš del Slovenije je geografsko precej razgiban. Tolminska kotlina je z vseh strani zaprta z gorami in hribi, ki preprečujejo pretok zraka. V Tolminu prevladujeta jugovzhodni veter (burja) ter šibkejši severozahodni veter. Občasno se lahko pojavi tudi močan severnik. Zaradi teh specifik je priprava zanesljive vremenske napovedi težka.
Vremensko napoved, predstavljeno na tej strani, izračuna program WXSIM. Program je prilagojen na značilnosti našega kraja in upošteva podatke z vremenske postaje. Poleg tega prebere METAR podatke iz širše okolice in upošteva modelski izračun GFS.
Originalno je napoved podana v angleškem jeziku in več tekstovnih datotekah. Tukaj je povzeta v ikonah in kratkih prevodih, ki niso vedno jezikovno in slovnično pravilni (strojno grajenje povedi).

Navodila za branje napovedi z grafa:

• Vrednosti so preračunane na 1-urni interval
• Rdeča črta prikazuje potek temperature
• Modri stolpci prikazujejo vsoto padavin v intervalu
• Sivi stolpci prikazujejo vsoto padavin v intervalu, akumulirana kot sneg
• Oranžno polje označuje sončno obsevanje (pozimi je maksimalno okrog 400 W/m2, poleti čez 1000 W/m2

Z miško se sprehodi čez graf in opazuj vrednosti na poljubni točki.

OPOZORILO: vremenska napoved ne predstavlja uradnih podatkov. Preračunana je zgolj v hobi namene. Ne odločajte se zgolj na podlagi predstavljenih podatkov.

Hobi merilniki prašnih delcev

Hobi merilniki večinoma delujejo na principu merjenja prehodnosti svetlobe od izvora (fotodioda) do senzorja. Na meritev vplivajo vsaj vlažnost, temperatura in prevetrenost. Merilnik je nameščen v bližini hiše v običajnem bivalnem in delovnem okolju.

Merilnika sta dva: Nova SDS011 ter Davis Airlink. Davisov merilnik naj bi bil po specifikacijah umerjen, v praksi pa se dobro obnese za dim (od kurjave) in ne toliko za ostale, mogoče ravno tako (ali še bolj), prašne delce.
V zimskem času, ko je mrzlo in je relativna zračna vlažnost visoka, lahko poroča precej visoke vrednosti. Možnosti sta dve: ali merilnik v takih pogojih kaže napačno ali pa je zrak dejansko zelo onesnažen.

Najbližji uradni (ARSO) postaji sta v Novi Gorici in Desklah.

Hobi merilniki ne izvajajo meritev po standardu. Podatki so namenjeni zgolj v hobi namene in nikakor nimajo nikakršnega uradnega značaja.
V grafu so prikazane povprečne urne vrednosti ter maksimalne trenutne vrednosti. Drugi graf prikazuje povprečne dnevne vrednosti v tekočem mesecu. Čeprav Davis Airlink zaznava delce PM1.0, PM2.5 in PM10, so na grafu prikazani le PM10.

Detektorji za razelektritve v Tolminu

Razelektritve v ozračju so najbolj pogoste ob nevihtah, pojavljajo pa se po celem svetu v vseh letnih časih. Pri nas je največ razelektritev pozno spomladi in poleti. Zimske nevihte so zelo redke.

Vremenska postaja Tolmin - Tolminka vključuje 4 detektorje za razelektritve:

• AS3935 oziroma t.i. Franklinov detektor. Območje zaznavanje je do nekaj deset kilometrov.
• Boltek LD-250: območje zaznavanja je nekaj sto kilometrov, lahko tudi določi približno lokacijo.
• Microsferics TOA V5: območje zaznavanja je nekaj tisoč kilometrov, vključen je v mrežo enakih detektorjev, ki skupno določajo lokacijo.

Ta stran vsebuje podatke z vseh detektorjev.

Boltek LD-250

Antena, velikosti približno 12x8 cm, je pospravljena v plastično ohišje odsluženega senzorja WeatherFlow in pritrjena na vrh inox cevi. Za pravilno delovanje okrog antene ne sme biti nobene kovine. Inox cev je pritrjena ob steno hiše in dvignjena nad sleme približno 2 metra. Povezava s procesno enoto gre preko klasičnega CAT5 (Ethernet) kabla, dolžine 20 metrov. Procesna enota je nameščena poleg računalnika, in z njim povezana s serijskim kablom. Lokacija je z vidika EMC motenj precej tiha in ne zaznava t.i. lažnih razelektritev. Občasno lahko zazna vklop kakšnih elektromotorjev ali daljinskih upravljalnikov za igrače.
Zajem podatkov poteka s programom Nexstorm (full licence), število razelektritev pa beleži tudi Weather Display (občasno nezanesljivo). Slika z zemljevidom, lokacijami razelektritev in neviht, ter številski podatki je osvežena vsakih 5 minut.
Pod sliko je tudi poročilo o trenutnih (zaznanih) nevihtnih celicah. Generirano je avtomatsko in je v angleškem jeziku. Smer in oddaljenost sta določeni z najboljšo možno natančnostjo, vendar je le-ta omejena tudi z geografskimi elementi. Glede na to, da je antena locirana v mali dolinici pri Tolminki, prihaja do odbojev z vseh strani, še najbolj izraziti zaprti strani sta sever in vzhod.

Podatki o lokaciji trenutnih razelektritev so lahko podani z veliko napako. Nikoli se ne zanašajte izključno na te podatke pri pomembnih odločitvah.

V grafu je prikazano število dnevnih razelektritev za zadnjih 31 dni. Razelektritve so označene z barvami: modra so bližnje, oranžna so srednje oddaljene (nekje do uradnega dometa senzorja), zelene barve pa so razelektritve, ki so precej oddaljene (več sto km). Višji modri stolpec tako pomeni, da je bila v Tolminu, ali bližnji okolici, nevihta.

Microsferics TOA V5

Antena je postavljena na leseni drog na travniku. Za pravilno detekcijo ne sme biti blizu kovinskih predmetov. S procesno enoto je povezana z 10 metrskim antenskim kablom (75 Ohm). Procesna enota je samostojna in ne potrebuje računalniškega vmesnika. Podatke pošilja v splet preko klasične Ethernet povezave. Za pravilno delovanje potrebuje tudi zanesljiv GPS signal (za točen čas). Podatke se zbirajo na microsferics.com serverju, kjer s pomočjo podatkov drugih detektorjev določijo lokacijo razelektritve. V Evropi je trenutno delujočih manj kot 20 detektorjev (september 2021), zato je pokritost slabša.
Najdaljši potrjeni doseg iz Tolmina (v kombinaciji z drugimi detektorji iz Evrope) je bil več kot 4000 km; zaznane so bile razelektritve sredi Atlantika. Detektor je v principu namenjen t.i. long-range detekcijam. Zaradi velike občutljivosti ob bližnjih nevihtah močno poraste število zaznanih razelektritev, zato server podatke začasno ignorira (nad 500 razelektritev v minuti).

Podatki v grafu prikazujejo 3-urni trend razelektritev, zbranih v mreži microsferics.com. Za eno TOA detekcijo so potrebni podatki z najmanj 4 detektorjev. V grafu so prikazane vse TOA razelektritve, ločeno pa so še razelektritve, ki jih je zaznal SLK1 (moj) detektor.

Radioaktivnost v okolju

V vsakodnevnem življenju smo izpostavljeni različnim virom radioaktivnega sevanja (naravni, umetni). Mejne doze, referenčne vrednosti in radioaktivne kontaminacije so definirane z Zakonom o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrsko varnostjo (povezava).

Za merjenje radioaktivnosti v ozračju je uporabljen hobi merilnik GQ Electronics GMC500+. Nameščen je pod leseno streho blizu hiše. Ob padavinah lahko zazna porast radioaktivnosti zaradi (potencialno) kontaminiranega dežja ali snega, ter porast doze zaradi drugih možnih dejavnikov.

Merilnik šteje "dogodke" (counte), ki jih združi v število/minuto (CPM, count per minute), lahko pa preračuna hitrost doze v mrad/h ali uS/h. Najbližji uradni merilniki so v Bovcu in Biljah pri Novi Gorici (vir: www.radioaktivnost.si).

Na spletu je dostopen tudi zemljevid GQ electronics senzorjev: GMC map.

Ker gre za hobi merilnik, so podatki namenjeni zgolj v hobi namene in nikakor nimajo nikakršnega uradnega značaja.
V grafu so prikazane povprečne urne vrednosti ter maksimalne trenutne vrednosti. Drugi graf prikazuje povprečne dnevne vrednosti v tekočem mesecu.

V tabeli so prikazane okvirne vrednosti za CPM, ki jih navaja proizvajalec detektorja.

CPM	uSv/h	mR/h	Priporočilo
5-50	0.03~0.33	0.003~0.033	Normalne vrednosti.
51-99	0.33~0.65	0.033~0.065	Povišane vrednosti. Redno preverjaj vrednosti.
>100	>0.65	>0.065	Visoke vrednosti. Pogosto preverjaj vrednosti. Poskusi najti vzrok.
>1000	>6.5	>0.65	Zelo visoke vrednosti. Če se da, zapusti območje.
>2000	>13	>1.3	Ekstremne vrednosti. Takoj zapusti območje, poročaj lokalni oblasti.

Opozorilo: ker je detektor namenjen za hobi namene, pri zelo in ekstremno povišanih vrednosti večkrat preveri vrednosti in grafe, preden izvedeš ukrep. Obstaja tudi možnost napak pri branju in/ali prenosu podatkov z detektorja.

Rekordne vrednosti

	Mesec	Leto	od 2015
Najvišja temperatura	14.7 °C	37.0 °C (3.7.)	39.4 °C (23.7.2022)
Najnižja temperatura	-4.6 °C	-4.6 °C (29.12.)	-11.9 °C (7.1.2017)
Najvišje rosišče	9.9 °C	25.8 °C (10.8.)	27.6 °C (14.6.2021)
Najnižje rosišče	-5.5 °C	-8.8 °C (22.11.)	-27.0 °C (13.1.2016)
Najvišja vlažnost	99.0 %	100 % (10.1.)	100 % (22.11.2016)
Najnižja vlažnost	63.0 %	23 % (2.7.)	10 % (10.1.2015)
Najvišji zr. tlak	1030.1 mb	1039.2 mb (17.1.)	1045.2 mb (20.1.2020)
Najnižji zr. tlak	1005.0 mb	990.2 mb (23.10.)	973.3 mb (30.1.2015)
Največ padavin v 1 dnevu	7.2 mm	135.8 mm (17.11.)	280.6 mm (23.9.2023)
Najhitrejši sunek vetra	48.3 km/h	59.6 km/h (6.4.)	83.6 km/h (13.7.2023)
Najhitrejši povp. veter	29.8 km/h	51.4 km/h (6.4.)	51.4 km/h (6.4.2025)

Povprečne vrednosti vremenskih spremenljivk

V grafih so prikazane povprečne vrednosti temperature zraka (2 m) in mesečne količine padavin letos v primerjavi s povprečjem prejšnjih let (od leta 2015 naprej).

V tabelah so zbrane najvišje, najnižje ter povprečne vrednosti za temperaturo zraka po mesecih in letih, količina padavin, število mrzlih, toplih in vročih dni ter število dni s padavinami. Tabela je osvežena enkrat letno (prve dni januarja).